Preverjanje lokacij in nadaljevanje akcije Japonski dresnik 2+

V torek 15.5. smo šli pogledat,  kako zgleda naša lokacija v Župančičevi jami in ugotovili, da je stvar potrebna malih popravkov. Kljub temu, da  v večini naše prekrivanje zaenkrat dobro deluje, se je vseeno treba načuditi, česa vse je ta rastlina sposobna. Pokuka skozi najmanjše luknje, raste postrani, da pride na svetlo in je skratka izjemno trdoživa in skoraj neuničljiva. Na lokaciji smo se zadržali za kako uro in pol, da smo vse, kar je štrlelo ven iz pokrival, populili. Tista pokrivala, ki jih je nedeljska sobotna nevihta slučajno malo odkrila, ponovno prekrili in ih še učvrstili z dodatnimi kamni. Treba je dodati, da je viden napredek, da se Dresnik na nekaterih mestih suši in redči in da po zdaj videnem  naš eksperiment deluje. To so slike naše lokacije ko smo tja prišli.

To so slike, ko smo zadevo popravili.

  

Spodaj sem dodal še lanskoletne slike te lokacije, ki smo jih naredili konec marca 2011 (prve tri slike spodaj) in začetek junija 2010 (zadnje tri slike spodaj). Tako, da vidite, kakšna je razlika v zaraščenosti med letošnjim in lanskim letom.    

Preverjanje lokacij in nadaljevanje akcije Japonski dresnik 2+

Zdaj, ko imamo vse to postavljeno in pripravljeno, hodimo od enkrat do dvakrat na teden na obe lokacije, kjer se borimo proti Dresniku. Ko smo po prvomajskih praznikih prišli v Župančičevo jamo, se nam je po prvem vtisu zazdelo, da naša metoda ne deluje dobro. Veliko stebel Dresnika je namreč pogledalo na koncih pokrival. Poleg tega je prejšnjodnevna nevihta dvignila nekaj pokrival, tako da smo jih morali popraviti. (3. in 4.5.)

A ko smo pogledali malo bolje, smo videli tudi prve rezultate. Tam, kjer je bila zemlja pokrita, smo dejansko dobro izčrpali rastlino. Ta se je pod prevleko zelo posušila in postala rumene barve.

V kakšni uri smo vse dele rastline, ki so gledali ven, potrgali in popravili od vetra premaknjena pokrivala. Tako, da sedaj ponovno zgleda kot mora. Prvi rezultati so za nas izjemno pozitivni in z zanosom delujemo naprej.

Medtem ko na drugi lokaciji na Koseškem bajerju prav tako sprotno odpravljamo – pulimo vse najnovejše poganjke. Je kar nekaj tim. belušev, nekateri sosedje se pridružujejo in nam pomagajo, nekateri pobirajo že zato, ker želijo doma skuhati to novost. Prav tako hodimo tja enkrat do dvakrat tedensko in ruvamo ven novo zrasli Japonski Dresnik. Tam smo opazili, da smo ga kar veliko zredčili, a ga je vseeno še kar veliko. V 5 –ih dneh, ko nas ni bilo, je nekaj poganjkov zraslo tudi do pol metra tako, da je bilo čimprejšnje ruvanje nujno. A nam je uspelo počistiti brežino v nekaj urah do konca.

Nadaljevanje akcije Japonski dresnik 2+ in delovna praksa dijakov 2. letnika Biotehniškega izobraževalnega centra

V torek 10.4.2012 smo se na Sezamu zbrali z novimi praktikanti iz Biotehniškega izobraževalnega centra, bodoči naravovarstveniki. Tokrat ponovno za 14 dni. Prvi dan smo jim malo odpredavali, se z njimi malo pogovorili in jim razložili, kaj bomo pravzaprav počeli, jih seznanili s temo: invazivke, o kateri niso kaj dosti še vedeli. V  dveh tednih, ki smo jih preživljali skupaj,  smo se lotili odstranjevanja Japonskega dresnika na naših dveh lokacijah (ena na Koseškem bajerju in druga v Župančičevi jami) in pripravljanja podlage za naš poskus iztrebljanja te invazivne vrste. Ker smo proti »špricanju«  (ne proti zalivanju šole, da ne bo pomote) dresnika  z raznoraznimi kemikalijami, si želimo najti nek bolj naraven oziroma okolju prijazen način odstranjevanja te rastlinske vrste. V nadaljevanju bom opisal, kako smo se tega tudi lotili.

V sredo 11.4. 2012 smo se zapeljali na obe lokaciji, kjer smo kot  zanimivost opazili, da je prej že zelo brsteči Japonski dresnik, popolnoma ovenel. Sprva smo mislili, da je nekdo Dresnik pošprical s kakšnimi kemikalijami, a smo nato ugotovili, da je za ovenelost pravzaprav kriva pozeba, ki je za malenkost uničila vegetacijo oz. rast rastlin.  Pokazali smo jim še bližnje odlagališče zemlje, kjer je polno Dresnika in ambrozije (še ena izmed nevarnih, zelo alergenih invazivnih vrst). Že prvi dan so se nam pridruževali sosedje in posamezni stanovalci okoliških blokov in radovedno ogledovali naše delo. Mnogi so prvič slišali za dresnika, drugi pa so ga že poznali, en stanovalec pa »veselo« uporablja kemijo, kar se vidi iz naših fotografij in pomori vse naokoli (samo okoli svojega kotička).

V četrtek 12.4.2012 smo se vsi skupaj odpeljali v Župančičevo jamo in na mestu, kjer smo že kopali Japonski dresnik, ponovno kopali, krampali in odnašali. Popolnoma smo očistili celotno površino, kjer raste Dresnik. Populili smo tudi ponovno zrasli Dresnik na mestu, kjer smo kopali teden dni nazaj. Že spet smo nekateri dobili žulje, a na  koncu bili vsi zadovoljni  z doseženim. Napolnili smo veliko vreč (najmanj 15) dresnikovih vej, korenin in okužene zemlje. Naslednji dan smo se dobili na Koseškem bajerju ter začeli s čiščenjem brežine.  Ker je prostor na brežini tako obsežen, nismo zmogli  počistiti do konca. A kljub temu je bila akcija velik uspeh. Prvič, ker smo veliko očistili in drugič in najpomembneje smo se veliko pogovarjali z mimoidočimi. To pa je tudi naš glavni cilj; namreč ozaveščevanje ljudi o problemu invazivnih vrst. Akcija je bila celo tako zelo uspešna, da so nekateri  mimoidoči prostovoljno poprijeli za krampe in motike ter nam pomagali pri čiščenju.

Ker je v ponedeljek 16.4.2012 deževalo nam ni uspelo narediti veliko. Tako da smo delo preložili na naslednje dni. Nato smo se v torek zbrali ponovno na Koseškem bajerju. Tokrat nam je že od začetka pomagala prostovoljka Katarina. Ponovno smo krampali, okopavali, grabili, spravljali Dresnik v vreče in se pogovarjali z mimoidočimi. Na koncu smo napolnili devet velikih vreč Dresnika. S tem smo dokončno pripravili teren za stalno košnjo ali ruvanje. To bomo izvajali vse tam do konca oktobra enkrat do dvakrat tedensko. S tem bomo poskušali to metodo iztrebljanja Japonskega dresnika. Namreč, da ga s stalno košnjo in ruvanjem skušamo utruditi in ga s tem tudi zatreti. 

V sredo 18.4. smo šli ponovno v Župančičevo jamo, kjer smo dokončno pripravili teren (medtem ko smo čistili Dresnik na Koseškem bajerju in med vikendom, so na tem mestu že zrasli novi poganjki Dresnika). Na tem mestu smo se odločili, da bomo polagali črna prekrivala, ki naj bi prekrivala tam rastoči Dresnik. S tem želimo Dresniku vzeti zmožnost proizvajanja fotosinteze ter da ga na ta način poskušamo tudi izčrpati. Ko smo dokončno uredili teren, smo začeli polagati pokrivala, ki smo jih obtežili z velikimi kamni iz bližnjega gradbišča. Na koncu se je izkazalo, da smo kupili premalo prevleke tako, da smo morali z delom za tisti dan tudi zaključiti. V četrtek 19.4. smo delali na malo drugačnem čistilnem in zabavno koristnem projektu (projekt čiščenje Štoparskega mesta Šentvid), smo se na mesto vrnili v petek.

Z novo prevleko, ki smo jo kupili, smo prekrili skoraj celotno površino (ponovno smo kupili premaloJ) rastišča. Le – to pa smo nato dokončno prekrili v ponedeljek, ko smo skupaj s praktikanti oziroma s fanti, nesli polne vreče Dresnika na sežig. Na koncu smo nabrali prek 700 kg Dresnikovih korenin, stebel, listov in zemlje in vse to odnesli na sežig. Za zaključek naše prakse, smo praktikante odpeljali na tortico v slaščičarno Zvezda, kjer so nam postregli slastno torto in kjer smo se še malo pogovorili o možnostih uspeha naše akcije.

Mladi na delovni praksi v Sezamu 2012 in Akcija Japonski dresnik 2+

V ponedeljek 18.3.2012 smo začeli z mladinskim projektom Akcija Japonski dresnik. Na ta dan so k nam prišli šest praktikantov dijakov Biotehniškega izobraževalnega centra, oddelek za bodoče naravovarstvenike. Prvi dan prakse smo po kratkem klepetu in neformalnem vzdušju začeli malo bolj resno,  z uvodnim predavanjem v naših prostorih, kjer smo jih seznanili z našim pristopom do problema pojavov neofitov pri nas in spopadu z njim ter našimi specifičnimi metodami dela, ki poleg klasičnih metod posegajo tudi v družboslovje.  Kot družboslovci se spoznamo na  metode dela sociologije in antropologije. Kaj to pomeni? – V reševanju tega problema želimo uporabiti družboslovne prijeme, kot so vključevanje  z lokalnim prebivalstvom s pogovori, intervjuji, beleženjem situacij, dogodkov, opažanj (npr. kakšne navade imajo, kako živijo in kako pri tem invazivne rastline na njih vplivajo), beleženje navad lokalnega prebivalstva in socialno ter okoljsko  ozaveščanje le – teh.

Drugi dan smo šli najprej v Župančičevo jamo v Ljubljani in v precej novi Severni park Navje. Severni park Navje je tipičen primer ekološke neosveščenosti, premajhnega vedenja o nevarnosti razširjanja neofitov z okuženo zemljo. Izvajalci del v parku so očitno prenašali okuženo zemljo in v čisto na novo urejenem, sicer prelepem parku, se že  bohoti japonski dresnik.  Ker so današnji časi taki, da je treba »vse« narediti v čim krajšem času za čim nižjo ceno, so pripeljali za potrebe Severnega parka poceni zemljo, katero so natrosili vsepovprek po parku. Posledica tega je bila vidna že prvo leto od odprtja Severnega parka; in sicer v obliki razrasta Japonskega dresnika po parku.  To kaže na dejstvo, kako gradbinci prenašajo okuženo zemljo povsod po Sloveniji kjerkoli gradijo. Zato je vedno treba paziti, kakšno zemljo kupiti! Pa tudi opozoriti ustrezne inšpekcije, da ukrepajo, ker se ne spoštuje zakonodaja glede odlaganja izkopane zemljo kamorkoli in ne na predpisana odlagališča brez kontrole.

Nato smo si ogledali še en prostor v Župančičevi jami, kjer raste Japonski dresnik. Ta prostor je na Neubergerjevi ulici ob zidu zunanje garaže. Tam je Japonski dresnik prisoten že dalj časa in na slikah je razvidno, kako se razjeda v beton in zid in ga počasi, a vztrajno, uničuje. Razrašča se pa praktično že čez celo parcelo tik ob zidu tako, da poleti, ko je dresnik največji, tam praktično ni mogoče več hoditi ali početi karkoli. Na koncu smo se zapeljali še do Koseškega bajerja. Tam smo opazili isto stvar kot v Severnem parku Navje, samo da v veliko večjem obsegu; Japonski dresnik je na tem območju  zelo razraščen in že ogroža  okoliške vrtove tam živečih ljudi. Na slikah je razvidno, da se je dresnik razširil prav do ograje osebne parcele. 

Tretji dan smo začeli z opazovanjem ljudi in okolice na območju Koseškega bajerja. Uporabili smo metodo popisovanja, kaj ljudje tam počnejo in kakšna je obiskanost. Naredili smo razpredelnico, v katero so naši praktikanti vnašali podatke. Delali smo v treh izmenah po 4 ure v paru. Poleg tega smo se z njimi tudi pogovarjali o vseh možnih zadevah, ki se tičejo povezave človeka z naravo, skušali smo vzbuditi njihovo ekološko zavest in željo, da bi ta na novo pridobljena znanja in vedenja uporabili koristno v svojih okoljih, med prijatelji, sorodniki, starši, sošolci….

Vreme nam je bilo naklonjeno, tako da smo to delo nadaljevalii vse do torka 27.3. Kar se tiče Japonskega dresnika, je trenutno največji problem ta, da obstaja velika možnost, da bo le – ta zarastel ožji del potke ob bajerju tako, da bo hoja po tistem delu potke kmalu že nemogoča.

V sredo 28.3. smo v okviru akcije »Akcija za lepšo Ljubljano« in tudi našega projekta »Akcija Japonski dresnik« čistili površino v Župančičevi jami. Površina je na križišču Vilharjeve in Neubergerjeve ulice. Na tej površini stoji garaža in nekaj, kar je nekoč bila trava. Sedaj pa je tam polno Japonskega dresnika in drugega plevela. Problem dresnika (poleg že znanih razlogov kot so neizmerno širjenje itd) na tem območju je ta, da se dresnik zažira v kamnito ogrodje garaž. Med našo čistilno akcijo smo se namreč pogovarjali z lokalnim prebivalcem, ki ima v lasti eno izmed teh garaž. Povedal nam je, da zaradi Japonskega dresnika in njegovega podiranja temeljev  te garaže, le – ta velikokrat zamaka, jim že dviguje beton ter s tem uničuje njihovo lastnino. Mi smo na tistem območju očistili dele Japonskega dresnika, ki so na površini. Predvsem smo se lotili posušenih delov Japonskega dresnika ter tako očistili površino za naše nadaljnje delo. Na tem mestu bomo namreč uporabili novo, še ne preizkušeno metodo zatiranja te rastline. In sicer ji bomo poskusili vzeti svetlobo in s tem fotosintezo. Na koncu čistilne akcije smo napolnili 10 velikih vreč z vejami in koreninami Japonskega dresnika; in vse to na nekaj kvadratnih metrih površine. Že v tej fazi je bilo fizično odstranjevanje rastline v tako zgodnji rasti izjemno težko, korenin smo se lotili s krampi in rovnicami, eno tudi zlomili! Kaj šele bo, ko bo rastlina dobila poln zamah, potem tudi navadne žage ne bodo več zadoščale.

Najnežnejše rastline so v tej fazi še užitne. Ne sicer te v Župančičevi jami, ki so tik ob cesti, ampak poganjki so podobni belušem.

Nekateri s(mo) dobili tudi žulje! Akcijo smo nato z dijaki praktikanti zaključili v Piceriji Foculus, kjer smo se najedli odlične pice.

Našo akcijo so omogočili MOL oddelek za varstvo okolja, Pizzeria Foculus,  Biotehniški izobraževalni center in KPL. Za podporo se jim zelo zahvaljujemo.

DNEVNIK PRAKSE

Ponedeljek:

- spoznavanje s praktikanti

-uvodno predavanje

-obrazložitev dela in nalog

Torek:

-zjutraj smo se dobili na SEZAMU

-2 praktikanta sta ostala tu in naredila razpredelnice za prakso

-ostali 4je so šli z menoj v Župančičevo jamo in Severni park Navje

-nazadnje smo se odpravili na Koseški bajer, kjer smo si ogledali prostor, kjer bojo dijaki opravljali prakso.

Sreda:

-2 praktikanta še ostala na Sezamu in dokončala razpredelnice; ostali pa po 4 ure s3edeli ob koseškem bajerju in si zapisovali zadano nalogo (3 izmene po 2 za 4 ure;od 7h-19h)

Četrtek:

-3 izmene po 4h na Koseškem bajerju

Petek:

3 izmene po 4h na Koseškem bajerju