Predavanje na RD Barje in v Savskem naselju

Informativni posvet na temo invazivnih rastlin v Sloveniji

1.  Primerjava med domorodnimi in tujerodnimi vrstami?

2.  Katere so najpogostejše invazivne rastline v Sloveniji? Ambrozija, japonski dresnik, ...

3.  Zakaj so škodljive? Zakaj so koristne?

4.  Kako vplivajo na naš naravni biotop?

5.  Razširjenost invazivnih vrst (primer središča Ljubljane – okolica železniške postaje):

6.  Kakšni so učinkoviti načini za omejevanje širjenja teh rastlin? Dobre prakse v Sloveniji? Dobre prakse iz tujine?

7.  Kako lahko posameznik ali ribiška družina pomagajo pri omejevanju teh rastlin?

8.  Zakonodajni del. Bodo lastniki zemljišč kmalu obvezani k odstranitvi in uničenju invazivnih rastlin?

Mladi praktikantje ponovno aktivni

V ponedeljek 2.6. 2014 smo že tretjič letos za dva tedna dobili na prakso mlade iz BIC-a. Tokrat smo dobili 5 dijakov prvega letnika Naravovarstvenih tehnikov. 

Že prvi delovni dan smo jih odpeljali na koseški bajer, kjer se je večina prvič šele seznanila s problematiko invazivnih rastlinskih vrst, tako da smo jim prvo na kratko odpredavali najpomembnejše informacije o Japonskem dresniku in tudi o drugih invazivnih vrstah. Sprehodili smo se okoli Koseškega bajerja do Poti spominov in tovarištva, kjer so lahko videli, koliko je Japonski dresnik na temu območju tudi razraščen.

Drugi delovni dan smo vsi skupaj odšli odstranjevati Kavkaški orjaški Dežen. Ker je ta rastlina tako zelo nevarna, so dijaki bili deležni krajšega predavanja na temo te invazivne rastline. Ostali smo ga šli odstranjevati. Bili smo oblečeni v skafandre in zaščitne maske. Bilo je zelo vroče in kar naporno. Sok rastline smrdi in ni je najlaže za odstranjevati. Kavkaški dežen lahko zraste tudi čez 2 metra, ima izjemno strupeno kislino, ki nam ob stiku s Soncem naredi močne opekline na koži, kar je občutil tudi Nejc. Zaradi opeklin bo namreč moral nositi povoj še vsaj en mesec. Čim pride opeklina do ponovnega stika s soncem, se opeklina zopet poslabša. Zadeva je izjemno neugodna.

Nato smo se lotili odstranjevanja Japonskega dresnika na lokaciji, kjer je Japonski dresnik že prekrit. Tam letos pretirano veliko dela nimamo. Rastlina raste na precej manjšem območju kot lani, tistega malo, kar še pride nekako mimo folije, se populi v nekaj minutah, tako da gre na tej lokaciji zaenkrat vse po planu.

V naslednjih dneh smo se spravili še na preostala tri rastišča okoli bajerja. Tam se je Japonski dresnik zelo razrasel, tako da smo imeli z njem za nekaj dni dela. Ves Japonski dresnik, ki smo ga populili, smo prepeljali na podjetje Tisa d.o.o., ki te vrste odpadke tudi primerno uniči. Napolnili smo za cel kombi zunanjih delov in nekaj korenin Japonskega dresnika.

Eno rastišče ob potki smo sedaj tudi prekrili s folijo. Drugega na drugi strani potke še nismo mogli, ker so prav na tistem mestu nekaj delali. Tako  da tisti del rastišča bomo še prekrili, ko bodo dela tam tudi ustavljena.

Za konec prakse smo si privoščili pico v piceriji Foculus, ki se jim ponovno zelo zahvaljujemo za prijaznost in donacijo. Hvala tudi dijakom.

Borba z Japonskim dresnikom na Koseškem bajerju

V ponedeljek 12.5. so se našemu projektu ponovno pridružili mladi dijaki biotehničnega izobraževalnega centra.

Po uvodnem predavanju,ki je dijake seznanil s problematiko invazivnih rastlinskih vrst na področju mestne občine Ljubljana, smo se v torek odpravili na lokacijo pri Koseškem bajerju. Ob prihodu na bajer smo bili prvi dan kar malo negativno presenečeni nad izjemno rastjo dresnika na delih bajerja, kjer se letos še nismo lotili prekrivanja z zaščitno folijo. V manj kot dveh tednih je dresnik zrasel več kot 2 metra v višino in zelo na gosto.

Po pregledu lokacije smo se odločili, da je potrebno takojšnje odstranjevanjem dresnika in priprava površine za prekrivanje. Za odstranjevanje vseh novonastalih rastlin smo porabili preostanek tedna. Odstranjevanja smo se lotili ročno, ker je ob taki velikosti rastlin to tudi najlažje. Ker zna biti borba s koreninskim sistemom japonskega dresnika neskončna, smo se osredotočili predvsem na zunanje dele te rastline. Pravzaprav se steblo malo močneje potegne in izpuli brez večjega naprezanja. Kljub temu pa je bilo vseeno potrebno nekaj prekopavanja, znebiti se je bilo potrebno največjih korenin.

 

Drugi teden prakse je bila lokacija pripravljena za prekrivanje. Sistematsko smo se lotili s prekrivanjem in fiksiranjem folije, ki nam je v preteklosti zaradi vetrovne narave bajerja povzročala velike preglavice. Folijo smo fiksirali tako, da smo ob robu lokacije skopali jarek, folijo položili v jarek in jo zasuli z zemljo. Obtežitev folije na celotni lokaciji letos ni bila problem, saj se je okoli bajerja zaradi žledu našlo res veliko odpadnega lesa. Po opravljenem delu smo praktikante odpeljali na ogled lokacij, ki so bile v preteklosti okužene z invazivnimi vrstami. Tam so se lahko na lastne oči prepričali, kako uspešen je princip prekrivanja okužene zemlje. Prakso smo zaključili v restavraciji Ribca, kjer so nas v zahvalo za družbeno koristna dela postregli s morsko pojedino.

lp

Od besed k dejanjem 2014

V ponedeljek 7.4. smo na terenu začeli z letošnjim projektom »Od besed k dejanjem 2014«. Tudi tokrat so z nami sodelovali dijaki iz BIC-a. Letos imamo malo drugačno nalogo, vsaj kar se tiče podpore MOL-a.  V letošnji sezoni bodo aktivnosti orientirane na zavarovana območja znotraj MOL-a. Tako smo naše delo na Koseškem bajerju razširili na precej večje območje oziroma na več rastišč, saj smo se v prejšnjih sezonah ukvarjali zgolj z enim od mnogih.

Ker je bila zima precej mila , se je Japonski dresnik začel razraščati že zgodaj spomladi. Zaradi takšnih pogojev je bil sedmi april skrajni datum za začetek dela.

V prvem tednu smo očistili našo lokacijo, katero smo na Koseškem bajerju prekrivali že lani. Glede na pretekle izkušnje smo predvidevali, da bo Japosnkega dresnika tam precej manj kot ga je bilo prejšnje leto; in tako je tudi bilo. Napolnili smo slabe tri vreče korenin in zgornjih delov rastlin, kar je veliko manj kot smo navajeni iz prejšnjih let, tako da gre tudi tu vse po planu.

Nato smo se v drugem tednu dela lotili še dveh sosednjih rastišči na Koseškem bajerju, s katerimi se prejšnja leta zaradi pomanjkanja financiranja in prostovoljcev nismo resno ukvarjali. Predvidevamo, da so rastišča pod zemljo še vedno povezana v močan koreninski sistem, zaradi tega se nam zatiranje vseh treh rastišč naenkrat za uspešnost projekta zdi ključnega pomena. V drugem tednu aprila so bili zunanji deli rastline visoki že preko metra in pol ter zelo gosto prepredeni, tako da smo čistili rastišča skoraj cel teden, iz česar se je nabralo preko deset vreč smeti.

Kot se spodobi smo za konec prakse za dijake BIC-a organizirali  pogostitev v okrepčevapnico Harambaša. Ob tej priložnosti se zahvaljujemo tudi Harambaši in ostalim podpornikom ter simpatizerjem za pomoč pri našem projektu. Ker je projekt naravnan skrajno neprofitno je vaša pomoč nujna za uspešno delovanje. Se vidimo na bajerju..