Nadaljevanje projekta "Od besed k dejanjem 2013" (10.5. - 20.5.)

V sredo 10.5. so k nam znova na prakso prišli dijaki BIC-a. Takoj smo se odpravili na Koseški bajer, kjer smo takoj pričeli z delom na naši lokaciji. Lokacijo smo v prvih dveh dneh očistili Japonskega dresnika, tako zunanjih delov rastline kot tudi nekaj malega korenin. Dva dni smo na žgočem soncu krampali, motikali, rovarili, lopatali in se hkrati tudi zabavali. Pogovarjali smo se z velikim številom mimoidočih, tako mladimi kot starimi, kar je tudi eden izmed naših ciljev tega projekta, torej ozaveščanje lokalnega prebivalstva o tem perečem problemu.

Vse to smo pospravili v vreče, ki smo jih ponovno odpeljali na TISA d.o.o. v Sneberje. Poleg teh vreč smo odpeljali še za cel kombi polnih vreč korenin Japonskega dresnika, ki so jih v sodelovanju s Sezamom potrgali člani RD Dolomiti.    

Ko smo celotno površino očistili, smo v petek 12.5. lokacijo prekrili s sivo folijo. Postopek prekrivanja ni bil najlažji, ker je lokacija ni ravna, pač pa gre za breg. Poleg tega je lokacija zelo izpostavljena vetru, zaradi česar smo morali dobro premisliti, kako bomo folijo zavarovali, da je ne bo odpihnilo in nam okuženo zemljo odkrilo ali  da se ne bi folija strgala. Na koncu smo se odločili, da na vrhu brega izkopljemo jarek, v katerega smo položili začetni del folije. Na folijo v jarku smo nato zmetali kamenje in zemljo, ki sta folijo zgoraj pritrdila. Lokacijo smo prekrili s petimi deli folije. Dele smo skupaj zlepili z vodoodpornim lepilnim trakom. Spodaj smo folijo obtežili z vsem kar smo na mestu našli (kamenje, težje veje in deske). Prav tako smo nekaj kamenja nametali tudi po sredi, da se folijo poizkusi povsod čim bolj obtežiti.  

Naslednji teden, v ponedeljek 15.5., smo se odpravili na naše rastišče v Župančičevo jamo, kjer nismo bili prisotni že približno dva tedna. Lansko leto ob takem času, je okoli naše folije, ob naši foliji in pod našo folijo raslo izjemno veliko Dresnika, ki smo ga vsake 10 dni čistili nekaj ur. Tokrat ni bilo Dresnika skoraj nič. Šele sedaj res vidimo napredek tega lanskega prekrivanja. Raste veliko manj intenzivno ter v manjšem obsegu. Očitno se po v nekaj letih pa le poznal naš trud.

Nekaj Dresnika, ki ga je vseeno bilo, smo v 10 minutah poruvali, popravili folijo, če je bila kje odkrita ali strgana in hitro zaključili. Nato smo mlade dijake odpeljali še v Severni park Navje, ki je tipična gradnja iz današnjih časov neoliberalizma (čim hitreje in čim ceneje). Posledica tega je prenos poceni okužene zemlje in prepredenost Japonskega dresnika čez velik del parka, ki je zdaj že preskočil cesto in se seli v Župančičevo jamo. Sprehodili smo se tudi do bližnjega parkirišča ob železniški progi, kjer smo dijakom pokazali okužene kupe zemlje. Iz nje ni rastel samo Japonski dresnik, pač pa tudi Veliki Pajesen in Kanadska zlata rozga. Poleg tega je ob parkirišču/gradbišču vzdolž Vilharjeve ceste ca. 500 metrov dolga linija Japonskega dresnika, ki se seli tudi na drugo stran proti Gospodarskemu razstavišču.

Do konca tedna smo s praktikanti obiskali še Botanični vrt, kjer so nam prijazni delavci iz Botaničnega vrta razkazali vse invazivne vrste, ki so pri nas prisotne. O njih so nam povedali več zanimivosti kot so kako se prenašajo, po čem jih prepoznamo, kako so se razširile pri nas, kako se širijo v naravi itd… 

Do konca tedna smo nadaljevali tudi z mapiranjem Japonskega dresnika in Velikega Pajesna. Kartirali smo po kvadrantih v Šentvidu in Pržanu. Videli smo kar nekaj večjih rastišč Dresnika, medtem ko Velikega Pajesna po pričakovanjih tam ni bilo veliko.

Prakso smo končali s kosilom v Gostilni Dela na Poljanski ulici 7 v Ljubljani, kjer nam je vodja Gostilne Tita Destovnik obrazložila, kaj sploh je Gostilna Dela, koga zaposlujejo in kakšne jedi pripravljajo. Jedli smo izvrstne solate in odličen desert (še posebej doma narejeni čokoladni ježki). Še enkrat hvala Gostilni Dela za kosilo in se še priporočamo:)