V ponedeljek 18.3.2012 smo začeli z mladinskim projektom
Akcija Japonski dresnik. Na ta dan so k nam prišli šest praktikantov dijakov
Biotehniškega izobraževalnega centra, oddelek za bodoče naravovarstvenike. Prvi
dan prakse smo po kratkem klepetu in neformalnem vzdušju začeli malo bolj
resno, z uvodnim predavanjem v naših
prostorih, kjer smo jih seznanili z našim pristopom do problema pojavov
neofitov pri nas in spopadu z njim ter našimi specifičnimi metodami dela, ki
poleg klasičnih metod posegajo tudi v družboslovje. Kot družboslovci se spoznamo na metode dela sociologije in antropologije. Kaj
to pomeni? – V reševanju tega problema želimo uporabiti družboslovne prijeme, kot
so vključevanje z lokalnim prebivalstvom
s pogovori, intervjuji, beleženjem situacij, dogodkov, opažanj (npr. kakšne
navade imajo, kako živijo in kako pri tem invazivne rastline na njih vplivajo),
beleženje navad lokalnega prebivalstva in socialno ter okoljsko ozaveščanje le – teh.
Drugi dan smo šli najprej v Župančičevo jamo v Ljubljani in v precej novi Severni park Navje. Severni park Navje je tipičen primer ekološke neosveščenosti, premajhnega vedenja o nevarnosti razširjanja neofitov z okuženo zemljo. Izvajalci del v parku so očitno prenašali okuženo zemljo in v čisto na novo urejenem, sicer prelepem parku, se že bohoti japonski dresnik. Ker so današnji časi taki, da je treba »vse« narediti v čim krajšem času za čim nižjo ceno, so pripeljali za potrebe Severnega parka poceni zemljo, katero so natrosili vsepovprek po parku. Posledica tega je bila vidna že prvo leto od odprtja Severnega parka; in sicer v obliki razrasta Japonskega dresnika po parku. To kaže na dejstvo, kako gradbinci prenašajo okuženo zemljo povsod po Sloveniji kjerkoli gradijo. Zato je vedno treba paziti, kakšno zemljo kupiti! Pa tudi opozoriti ustrezne inšpekcije, da ukrepajo, ker se ne spoštuje zakonodaja glede odlaganja izkopane zemljo kamorkoli in ne na predpisana odlagališča brez kontrole.
Nato smo si ogledali še en prostor v Župančičevi jami, kjer
raste Japonski dresnik. Ta prostor je na Neubergerjevi ulici ob zidu zunanje
garaže. Tam je Japonski dresnik prisoten že dalj časa in na slikah je razvidno,
kako se razjeda v beton in zid in ga počasi, a vztrajno, uničuje. Razrašča se
pa praktično že čez celo parcelo tik ob zidu tako, da poleti, ko je dresnik
največji, tam praktično ni mogoče več hoditi ali početi karkoli. Na koncu smo
se zapeljali še do Koseškega bajerja. Tam smo opazili isto stvar kot v Severnem
parku Navje, samo da v veliko večjem obsegu; Japonski dresnik je na tem območju
zelo razraščen in že ogroža okoliške vrtove tam živečih ljudi. Na slikah
je razvidno, da se je dresnik razširil prav do ograje osebne parcele.
Tretji dan smo začeli z opazovanjem ljudi in okolice na
območju Koseškega bajerja. Uporabili smo metodo popisovanja, kaj ljudje tam
počnejo in kakšna je obiskanost. Naredili smo razpredelnico, v katero so naši
praktikanti vnašali podatke. Delali smo v treh izmenah po 4 ure v paru. Poleg
tega smo se z njimi tudi pogovarjali o vseh možnih zadevah, ki se tičejo
povezave človeka z naravo, skušali smo vzbuditi njihovo ekološko zavest in
željo, da bi ta na novo pridobljena znanja in vedenja uporabili koristno v svojih
okoljih, med prijatelji, sorodniki, starši, sošolci….
Vreme nam je bilo naklonjeno, tako da smo to delo
nadaljevalii vse do torka 27.3. Kar se tiče Japonskega dresnika, je trenutno
največji problem ta, da obstaja velika možnost, da bo le – ta zarastel ožji del
potke ob bajerju tako, da bo hoja po tistem delu potke kmalu že nemogoča.
V sredo 28.3. smo v okviru akcije »Akcija za lepšo
Ljubljano« in tudi našega projekta »Akcija Japonski dresnik« čistili površino v
Župančičevi jami. Površina je na križišču Vilharjeve in Neubergerjeve ulice. Na
tej površini stoji garaža in nekaj, kar je nekoč bila trava. Sedaj pa je tam
polno Japonskega dresnika in drugega plevela. Problem dresnika (poleg že znanih
razlogov kot so neizmerno širjenje itd) na tem območju je ta, da se dresnik
zažira v kamnito ogrodje garaž. Med našo čistilno akcijo smo se namreč
pogovarjali z lokalnim prebivalcem, ki ima v lasti eno izmed teh garaž. Povedal
nam je, da zaradi Japonskega dresnika in njegovega podiranja temeljev te garaže, le – ta velikokrat zamaka, jim že
dviguje beton ter s tem uničuje njihovo lastnino. Mi smo na tistem območju
očistili dele Japonskega dresnika, ki so na površini. Predvsem smo se lotili
posušenih delov Japonskega dresnika ter tako očistili površino za naše nadaljnje
delo. Na tem mestu bomo namreč uporabili novo, še ne preizkušeno metodo
zatiranja te rastline. In sicer ji bomo poskusili vzeti svetlobo in s tem
fotosintezo. Na koncu čistilne akcije smo napolnili 10 velikih vreč z vejami in
koreninami Japonskega dresnika; in vse to na nekaj kvadratnih metrih površine.
Že v tej fazi je bilo fizično odstranjevanje rastline v tako zgodnji rasti
izjemno težko, korenin smo se lotili s krampi in rovnicami, eno tudi zlomili!
Kaj šele bo, ko bo rastlina dobila poln zamah, potem tudi navadne žage ne bodo
več zadoščale.
Najnežnejše rastline so v tej fazi še užitne. Ne sicer te v
Župančičevi jami, ki so tik ob cesti, ampak poganjki so podobni belušem.
Nekateri s(mo) dobili
tudi žulje! Akcijo smo nato z dijaki praktikanti zaključili v Piceriji Foculus,
kjer smo se najedli odlične pice.
Našo akcijo so omogočili MOL oddelek za varstvo okolja, Pizzeria Foculus, Biotehniški izobraževalni center in KPL. Za podporo se jim zelo zahvaljujemo.
DNEVNIK PRAKSE
Ponedeljek:
- spoznavanje s praktikanti
-uvodno predavanje
-obrazložitev dela in nalog
Torek:
-zjutraj smo se dobili na SEZAMU
-2 praktikanta sta ostala tu in naredila razpredelnice za
prakso
-ostali 4je so šli z menoj v Župančičevo jamo in Severni
park Navje
-nazadnje smo se odpravili na Koseški bajer, kjer smo si
ogledali prostor, kjer bojo dijaki opravljali prakso.
Sreda:
-2 praktikanta še ostala na Sezamu in dokončala
razpredelnice; ostali pa po 4 ure s3edeli ob koseškem bajerju in si zapisovali zadano
nalogo (3 izmene po 2 za 4 ure;od 7h-19h)
Četrtek:
-3 izmene po 4h na Koseškem bajerju
Petek:
3 izmene po 4h na Koseškem bajerju
Ni komentarjev:
Objavite komentar