V torek 10.4.2012 smo se na Sezamu zbrali z novimi praktikanti iz Biotehniškega izobraževalnega centra, bodoči naravovarstveniki. Tokrat ponovno za 14 dni. Prvi dan smo jim malo odpredavali, se z njimi malo pogovorili in jim razložili, kaj bomo pravzaprav počeli, jih seznanili s temo: invazivke, o kateri niso kaj dosti še vedeli. V dveh tednih, ki smo jih preživljali skupaj, smo se lotili odstranjevanja Japonskega dresnika na naših dveh lokacijah (ena na Koseškem bajerju in druga v Župančičevi jami) in pripravljanja podlage za naš poskus iztrebljanja te invazivne vrste. Ker smo proti »špricanju« (ne proti zalivanju šole, da ne bo pomote) dresnika z raznoraznimi kemikalijami, si želimo najti nek bolj naraven oziroma okolju prijazen način odstranjevanja te rastlinske vrste. V nadaljevanju bom opisal, kako smo se tega tudi lotili.
V sredo 11.4. 2012 smo se zapeljali na obe lokaciji, kjer smo kot zanimivost opazili, da je prej že zelo brsteči Japonski dresnik, popolnoma ovenel. Sprva smo mislili, da je nekdo Dresnik pošprical s kakšnimi kemikalijami, a smo nato ugotovili, da je za ovenelost pravzaprav kriva pozeba, ki je za malenkost uničila vegetacijo oz. rast rastlin. Pokazali smo jim še bližnje odlagališče zemlje, kjer je polno Dresnika in ambrozije (še ena izmed nevarnih, zelo alergenih invazivnih vrst). Že prvi dan so se nam pridruževali sosedje in posamezni stanovalci okoliških blokov in radovedno ogledovali naše delo. Mnogi so prvič slišali za dresnika, drugi pa so ga že poznali, en stanovalec pa »veselo« uporablja kemijo, kar se vidi iz naših fotografij in pomori vse naokoli (samo okoli svojega kotička).
V četrtek 12.4.2012 smo se vsi skupaj odpeljali v Župančičevo jamo in na mestu, kjer smo že kopali Japonski dresnik, ponovno kopali, krampali in odnašali. Popolnoma smo očistili celotno površino, kjer raste Dresnik. Populili smo tudi ponovno zrasli Dresnik na mestu, kjer smo kopali teden dni nazaj. Že spet smo nekateri dobili žulje, a na koncu bili vsi zadovoljni z doseženim. Napolnili smo veliko vreč (najmanj 15) dresnikovih vej, korenin in okužene zemlje. Naslednji dan smo se dobili na Koseškem bajerju ter začeli s čiščenjem brežine. Ker je prostor na brežini tako obsežen, nismo zmogli počistiti do konca. A kljub temu je bila akcija velik uspeh. Prvič, ker smo veliko očistili in drugič in najpomembneje smo se veliko pogovarjali z mimoidočimi. To pa je tudi naš glavni cilj; namreč ozaveščevanje ljudi o problemu invazivnih vrst. Akcija je bila celo tako zelo uspešna, da so nekateri mimoidoči prostovoljno poprijeli za krampe in motike ter nam pomagali pri čiščenju.
Ker je v ponedeljek 16.4.2012 deževalo nam ni uspelo narediti veliko. Tako da smo delo preložili na naslednje dni. Nato smo se v torek zbrali ponovno na Koseškem bajerju. Tokrat nam je že od začetka pomagala prostovoljka Katarina. Ponovno smo krampali, okopavali, grabili, spravljali Dresnik v vreče in se pogovarjali z mimoidočimi. Na koncu smo napolnili devet velikih vreč Dresnika. S tem smo dokončno pripravili teren za stalno košnjo ali ruvanje. To bomo izvajali vse tam do konca oktobra enkrat do dvakrat tedensko. S tem bomo poskušali to metodo iztrebljanja Japonskega dresnika. Namreč, da ga s stalno košnjo in ruvanjem skušamo utruditi in ga s tem tudi zatreti.
V sredo 18.4. smo šli ponovno v Župančičevo jamo, kjer smo dokončno pripravili teren (medtem ko smo čistili Dresnik na Koseškem bajerju in med vikendom, so na tem mestu že zrasli novi poganjki Dresnika). Na tem mestu smo se odločili, da bomo polagali črna prekrivala, ki naj bi prekrivala tam rastoči Dresnik. S tem želimo Dresniku vzeti zmožnost proizvajanja fotosinteze ter da ga na ta način poskušamo tudi izčrpati. Ko smo dokončno uredili teren, smo začeli polagati pokrivala, ki smo jih obtežili z velikimi kamni iz bližnjega gradbišča. Na koncu se je izkazalo, da smo kupili premalo prevleke tako, da smo morali z delom za tisti dan tudi zaključiti. V četrtek 19.4. smo delali na malo drugačnem čistilnem in zabavno koristnem projektu (projekt čiščenje Štoparskega mesta Šentvid), smo se na mesto vrnili v petek.
Z novo prevleko, ki smo jo kupili, smo prekrili skoraj celotno površino (ponovno smo kupili premaloJ) rastišča. Le – to pa smo nato dokončno prekrili v ponedeljek, ko smo skupaj s praktikanti oziroma s fanti, nesli polne vreče Dresnika na sežig. Na koncu smo nabrali prek 700 kg Dresnikovih korenin, stebel, listov in zemlje in vse to odnesli na sežig. Za zaključek naše prakse, smo praktikante odpeljali na tortico v slaščičarno Zvezda, kjer so nam postregli slastno torto in kjer smo se še malo pogovorili o možnostih uspeha naše akcije.
Ni komentarjev:
Objavite komentar